.



Sodobno, prijaznejše zdravljenje miomov

Kakšna bo prihodnost zdravljenja miomov?

Bo večini še vedno predlagana operacija ali pa sodobna, prijaznejša metoda?

Čas je za nov, učinkovit pristop, s katerim se miomi skrčijo in ponudijo ženski dodaten čas za odločitev?

Najnovejše smernice in prakso na področju zdravljenja miomov je slovenskim ginekologom predstavil svetovno priznan kirurg prof. dr. Jacques Donnez.

Čeprav je profesor Donnez kirurg, se zavzema za zmanjšanje števila operacij, ki agresivno posežejo v žensko telo.

Predlaga uvedbo zdravljenja z zdravilom, ki miome skrči, s tem pa odloži ali celo prepreči operativni poseg.

Ženske, morajo poznati možnosti, ki jih imate na voljo, zdravniki pa jih morajo obvestiti o njih, je bil odločen na predavanju in požel gromki aplavz stroke.

Jacques Donnez Ljubljana-pomanjšana

Povzetki iz pogovora z ginekologom prof. dr. Jacquesom Donnezom

Poudarki iz pogovora  s prof. dr. Jacquesom Donnezom:

IZVAJA SE VSE PREVEČ OPERACIJ MIOMOV!

O prihodnosti zdravljenja miomov smo se pogovarjali z mednarodno priznanim belgijskim ginekologom, prof. dr. Jacquesom Donnezom, ki je predaval na 2. simpoziju klinične obravnave bolnic z ginekološkimi težavami Združenja ambulantnih ginekologov Slovenije v Ljubljani.

V predavanju z naslovom: Prihodnost zdravljenja miomov: operacija ali selektivni modulator progesteronskih receptorjev je  prof. dr. Jacques Donnez orisal sodobne pristope zdravljenja miomov.

O drugačnem/novem pristopu k zdravljenju miomov

Prof. dr. Jacques Donnez: Nov pristop je z uporabo zdravila ulipristalacetat, ki deluje kot antiprogestagen, torej blokira progesteronske receptorje in delovanja progesterona, zaradi česar se tudi velikost miomov zmanjša. In kar je še pomembneje ‒ zaradi še neznanega razloga ustavi močne krvavitve (povroči amenorejo). Ženske z miomi namreč najbolj motijo prav obilne krvavitve. Strah jih je krvavitev, čeprav vsaj približno vedo, kdaj lahko pričakujejo menstruacijo. Z novim zdravilom se je kakovost življenja žensk z miomi bistveno izboljšala.

Za medikamentozno zdravljenje smo po drugi strani imeli že prej zelo učinkovite GnRH-agoniste, vendar so povzročali simptome menopavze, vključno z osteoporozo. To pomeni, da smo jih lahko uporabljali kvečjemu 3 mesece, saj so ženske poročale o izgubi spolne sle, poleg tega se je tudi kostna gostota že po nekaj mesecih jemanja zmanjšala za 3,4 odstotka.

Ste kirurg, pa vendar menite, da bi lahko nov pristop nadomestil operacijo?

Prof. dr. Jacques Donnez: Prepričan sem, da bi ta način zdravljenja lahko nadomestil operacijo pri polovici vseh primerov žensk, ki se pridejo posvetovat zaradi neplodnosti.

Odvisno od simptomov, od tega, ali gre za močno krvavenje ali neplodnost, se odločamo za različne načine zdravljenja. Operacija je priporočljiva v nekaterih primerih, vendar je obenem pred tem zaželeno zmanjšati velikost mioma, kar omogoča minimalno invazivni operativni poseg.

Zagotovo pa operacija ni vedno potrebna, odločitev za zdravljenje je odvisna od različnih dejavnikov: če pride k meni 45-letna ženska in pove, da ima močne krvavitve in urinsko inkontinenco, ker miom pritiska na mehur, zaradi česar mora urinirati 15-krat na dan, potem bomo zmanjšali miom, ustavili krvavitev in počakali na menopavzo ‒ brez kirurškega posega.

Izbira načina zdravljenja miomov mora biti prilagojena vsaki ženski posebej!

S to trditvijo se povsem strinjam. Za številne ginekologe je odprt pogovor s pacientko in njena privolitev v zdravljenje po informiranju nekaj novega. Ginekolog bi se moral s pacientko pogovoriti o različnih možnostih zdravljenja. Kar pa je pomembno za pacientko, je vedenje, da ji lahko ginekolog ponudi tudi hormonsko terapijo in različne postopke miomektomije (odstranitve miomov).

Kakšen bo algoritem zdravljenja, je odvisno od starosti in simptomov ‒ glavni simptom je praviloma huda krvavitev in posledično slabša kakovost življenja zaradi izgube krvi, utrujenost, slabokrvnost, pogostost uriniranja …

O dejavnikih, ki vplivajo na izbiro zdravljenja pri simptomatskih miomih

Prof. dr. Jacques Donnez: Dejavniki, ki vplivajo na izbiro zdravljenja, so: izrazitost simptomov (bolečine, krvavitve), neplodnost zaradi miomov, značilnosti tumorja (volumen, lega), starost, želja po ohranitvi maternice in želja po ohranitvi plodnosti. Zato je treba razmisliti o različnih načinih zdravljenja za tri skupine bolnic:

-  ženske, mlajše od 40 let s simptomatskimi miomi, ki deformirajo maternično votlino, in neplodnostjo,

-  ženske, ki so pred menopavzo s simptomatskimi miomi, si ne želijo nosečnosti, želijo pa ohraniti maternico,

-  in ženske, starejše od 40 let s simptomatskimi miomi.

O prednostih zdravljenja z ulipristalacetatom oziroma negativnih plateh terapije z agonisti gonadotropin sproščujočega hormona (GnRH)?

Prof. dr. Jacques Donnez: Agonisti gonadotropin sproščujočega hormona (GnRH), ki smo jih za zdravljenje miomov predpisovali mladim ženskam leta in leta, so številnim povzročali glavobole, boleče prsi, spremembe v spolni sli in razpoloženjska nihanja. Omenjena zdravila kar petina žensk slabo prenaša, prav tako tudi spremembo v ravni progesterona med drugo fazo menstrualnega cikla.

Pri novem zdravilu, selektivnem modulatorju progesteronskih receptorjev (SPRM) ulipristalacetatu, ni nobenih resnejših neželenih učinkov. Edino, kar smo opazili, je sprememba v endometriju, kar pa se pojavlja tudi pri dolgoročni uporabi drugih selektivnih modulatorjev progesteronskih receptorjev. Zato smo se odločili za dolgoročno terapijo z vmesno prekinitvijo, s čimer je tudi omenjeni neželeni učinek izginil.

1a

Kaj je prof. dr. Donnez sporočil slovenskim ginekologom?

Prof. dr. Jacques Donnez: Moje sporočilo je jasno: izvajamo povsem preveč operacij miomov. Še posebno zdaj, ko imamo prvič možnost zelo učinkovito ustaviti obilno krvavitev in zmanjšati velikost miomov pri 80 odstotkih žensk. Za mlade ženske, ki se posvetujejo zaradi neplodnosti, je to prvi korak zdravljenja. Pri intramuralnem miomu (miom, ki raste znotraj maternične stene), ki izkrivlja maternično votlino, bi medikamentozna terapija morala biti prva izbira. Po treh mesecih lahko opazujemo, kako se ženska odziva na zdravljenje in odvisno od tega se odločamo o nadaljnjem poteku terapije. Pri 20 odstotkih žensk, ki se slabo odzivajo, seveda predlagamo miomektomijo, vendar pa imamo pri veliki večini, preostalih 80 odstotkih mladih žensk, ki se posvetujejo zaradi neplodnosti, alternativo operaciji.

UPA je v EU registriran za predoperativno zdravljenje simptomov miomov, že letošnjega junija pa se pričakuje razširjena indikacija za podaljšano zdravljenje.

 

Povzetek:
Zdravljenje z novim zdravilom UPA (ulipristalacetatom) je učinkovita terapija za konzervativno zdravljenje miomov, pa tudi kot predoperativno dopolnilo pred operacijo. Z omenjenim zdravilom se namreč miomi občutno skrčijo, zaradi česar je potreben manj invaziven poseg!
Z UPA se ženska operaciji lahko izogne ali pa se operativni poseg (odstranitve miomov ali celo maternice), močno omili.

O miomih – najpogostejših nerakavih tumorjih rodil

Še danes ne vemo natančno, zakaj miomi nastanejo, zelo verjetno pa je nagnjenje k nastanku miomov zapisano v genih. Vemo pa, da sta nastanek in rast miomov odvisna od ženskega spolnega hormona estrogena, ki nastaja v jajčniku, in tudi od progesterona, zato lahko miomi nastanejo samo v rodnem obdobju. Ko teh dveh hormonov ni, kar se povsem naravno zgodi v menopavzi, miomi prenehajo rasti in se v večini primerov celo zmanjšajo, celo tako zelo, da jih sploh ne vidimo več. Pri ženski z delujočimi jajčniki pa lahko vedno na novo nastanejo. Več kot je miomov, večja je verjetnost, da bodo tudi po odstranitvi nastali novi.

Anatomija in lega

Miomi ali leiomiomi maternice so benigne novotvorbe maternice, ki so zgrajene iz gladkih mišic, podobno kot sama maternica. Nastanejo tako, da se posamezna gladkomišična celica maternice prične naglo razmnoževati in s tem tvoriti novotvorbo oziroma tumor. Miomi niso povezani z rakom oziroma ne povečujejo verjetnosti nastanka rakavega obolenja maternice.

Glede na lego v maternici razvrstimo miome na: podsluznične (submukozne), znotrajstenske (intramuralne) in podpovrhnjične (subserozne), ki so lahko tudi pecljati. Redkejši so miomi v široki maternični vezi (intraligamentarni) ali materničnem vratu (intracervikalni). So najpogostejši benigni na hormone občutljivi tumorji rodil pri ženskah v rodnih letih.

Vzroki za nastanek

K nastanku miomov lahko prispevajo družinska obremenjenost z miomi, rasa (pri ženskah črne rase jih je več kot pri belkah), nosečnost in porod (ženske, ki so bile kdaj koli noseče in/oziroma so rodile so manj ogrožene z miomi) in debelost.

 

 

 

 

Komentiraj objavo