Kaj je Biološko-Dinamično kmetovanje?

Biodinamično kmetovanje je impulz proti degeneraciji. Tako bi najbrž najbolje opisali omenjeno metodo pridelave v enem stavku.

Biološko-dinamična metoda izhaja iz Kmetijskega tečaja dr. Rudolfa Steinerja, do katerega je prišlo pet let po koncu prve svetovne vojne in na katerega so pomembno vplivale zgodovinske okoliščine. Med temi sta še posebej pomembna dva momenta. Prvi je ta, da se v času vojne poudarja industrijska produkcija in manj pridelava hrane, zato so bile kmetijske površine po prvi svetovni vojni v zelo slabem stanju. Medtem ko so še pred vojno z ladjami dovažali guano, ki se je stoletja nabiral na pacifiški obali Čila, je po vojni to nalogo prevzela t.i. Haber-Bosch industrija sintetičnega dušika. Ta v tolikšni meri ni bil več potreben vojaški industriji in je novi trg našel v kmetijstvu. To predstavlja drugi moment, kateremu je precej pripomogel Justus von Liebig s teorijo o prehrani rastlin. Ko sta se ti dve situaciji srečali, se je pričela nagla degeneracija rastlin in pridelkov. Tudi Rudolf Steiner omenja, da se še spominja krompirja, ki je imel v času njegovega otroštva neprimerno boljši okus.

Temeljna ideja Kmetijskega tečaja

              Rudolf Steiner

Kaos

Ljudje smo v času osebnih kriz ali bolezni, ki sicer predstavljajo kaotična stanja, še posebej dovzetni za nasvete prijateljev, zdravnikov ali terapevtov. Prav tako smo dovzetnejši za nove poglede na življenje in svet okoli nas. Enako je pri semenih, ki so zelo dovzetna, da preko vode, toplote in svetlobe sprejemajo nove življenjske impulze. Tudi pri obdelavi tal lahko govorimo o kaosu, ki nastane s preoravanjem ali okopavanjem. Prav tako je kaos prisoten pri pripravi biodinamičnih pripravkov, ki jih mešamo eno uro minuto v eno in minuto v drugo smer. Pri tem smo še posebej pozorni na obrat ali trenutek kaosa, ko je voda najbolj dovzetna za impulze dodanega biološko-dinamičnega pripravka.

Individualizacija

Besedo »individuum« navadno povezujemo s človekom in njegovim Jaz-om. Nekako je povezana tudi z razvojem človeka. Če se človek ne razvija, izgubil karakter, identiteto. Toda Rudolf Steiner v tretjem stavku drugega predavanja spregovori o individualnosti tudi v povezavi s kmetijskim gospodarstvom. Pri tem ne govori o individualnosti kmetijskega gospodarstva, kot se rado sliši, temveč o tem, da je individualnost nekaj, kar kmetijskemu gospodarstvu pritiče, oziroma kar se na kmetijskem gospodarstvu mora razvijati. To je povsem nasprotno precej uveljavljenemu industrijskemu načinu kmetovanja. Kdor pozna načela individualnosti, bo razumel, zakaj govori o kmetijskem gospodarstvu kot organizmu ter polja, rastline in živali obravnava kot organe tega organizma. Odtod namreč izhaja potreba po ravnovesju kot temeljnemu principu zdravja na kmetijskem gospodarstvu. Ravnovesje med drugim vključuje tudi ustrezno število živali, da ne prihaja do pregnojenosti, kar je s stališča današnje okoljske situacije vedno bolj pomembno.

Razvoj človeka

K obema orodjema, torej kaosu in individualizaciji, je po Steinerju potrebno dodati še tretjega. To je človek. Tako kot se razvija biodinamično gospodarstvo, se mora razvijati tudi človek. Enako kot učitelj, ki spremlja učenca in ve, kdaj in kako mu mora pomagati, da se bo čim bolje razvijal ali kot zdravnik, ki svojega bolnika vodi do zdravja, mora kmet ali vrtnar na biodinamičnem posestvu zaznavati in obvladovati zapletene naravne procese. In vsakomur, ki se znajde v tej vlogi, se pojavijo tudi dvomi in vprašanja: »Ali res obstaja duhovni svet? Kaj je s kozmičnimi silami? Ali biodinamični pripravki zares delujejo?«

Takšna in podobna vprašanja so bila življenjsko poslanstvo Rudolfa Steinerja. Zanj so bila spoznanja, ki izvirajo iz raziskovanj duhovnega sveta vsaj tako trdna, kot so trdni izsledki klasične znanosti. Še več, prepričan je bil, da materialistična znanost ne more razviti moči kot jih lahko razvije duhovna znanost.

V biološko-dinamičnih društvih preko predavanj, delavnic, tečajev ter praktičnih primerov spoznavamo, da za fizičnopojavnimi oblikami res obstaja neprecenljivo bogastvo višjih svetov.

Drago Purgaj 

Povzeto po: Nikolai Fuchs: Was ist biologisch-dynamische Landwirtschaft?
^*J. Bockmühl, K. Järvinen:Auf den Spuren der biologisch-dynamischen Präparatepflanzen