.



Kateri E-ji v prehrani so še posebej nevarni?

Predelana hrana ima slab sloves, saj naj bi bila glavni krivec za številne bolezni sodobnega človeka, med drugim epidemijo debelosti, visok krvni tlak in diabetes tipa 2, kar pa ne drži povsem.
Predelano hrano uživamo že stoletja, saj je takšna vsa hrana, ki je ne zaužijemo take, kot smo jo dobili v naravi. To pomeni vso hrano, ki smo jo na primer sušili na soncu, fermentirali, konzervirali s pomočjo soli, zmrznili, kuhali, pekli itd. Med predelano spada ves spekter hrane, od minimalno do močno predelane.
Kaj je ultra predelana hrana?
Največji problem predstavlja močno predelana oziroma ultra predelana hrana, kot jo je imenoval Carlos Monteiro s Centra za epidemiološke študije o zdravju in prehrani, ki deluje v okviru brazilske univerze Sao Paolo. Po njegovem mnenju pod omenjeno kategorijo sodijo vsi prehranski izdelki, ki združujejo predelane sestavine.

Ultra predelana hrana je torej vsa tista hrana, ki jo na policah trgovin najdete v obliki že pripravljenih jedi za uživanje ali jedi, ki jih lahko hitro pripravite oziroma dokončate sami, ter raznorazni prigrizki, kot so na primer čips. Tovrstna hrana ima običajno visoko kalorično vrednost ter je bogata z maščobami, sladkorjem in soljo, vendar osiromašena z za zdravje pomembnimi hranili, kot so vitamini, minerali, vlaknine, encimi itd. Prav tako je Monteiro z raziskavo dokazal povezavo med uživanjem ultra predelane hrane in debelostjo.

 

Kaj sploh jemo?

Kaj sploh jemo?

Zakaj močno predelana hrana ni zdrava?
Močno predelana hrana vsebuje številne aditive, ki bodisi podaljšajo rok trajanja ali ojačajo senzoričo vrednost hrane. “Takšni aditivi so lahko homogenizirana maščoba, rafiniran sladkor, rafinirana sol in seveda nekateri od več tisočih drugih aditivov, označenih s črko E. Velika večina teh aditivov, okoli 90 odstotkov, se hrani doda zaradi kozmetični učinkov in nekateri resnično slabo vplivajo na naše zdravje. Tako gre posebna pozornost predelanim mesnima, sladkarijam, slanim prigrizkom, omakam, juham iz vrečke, pekovskemu pecivu, sadnim jogurtom in kosmičem za zajtrk,” nam pojasni nutricistka Mojca Cepuš.

Na katere aditive je treba biti še zlasti pozoren?
Po njenih besedah vsi aditivi zdravju niso škodljivi, na nekatere pa je vendarle treba biti pozoren, zato je izpostavila nekaj najbolj zastopanih v živilih:

E 310 – 312 Lahko povzroča vzdraženje kože in želodca. Lahko povzročajo motnje v krvi. Uporablja se v oljih, margarini, svinjski masti in solatnih prelivih.

E320 – 321 Uporablja se v jedilnih oljih, žvečilnih gumijih, masteh, margarini, krompirjevih produktih in polietilenskih vrečkah za hrano. Pri nekaterih ljudeh lahko povzroči alergijske reakcije, hiperaktivnost in druge preobčutljivosti. V velikih količinah povzroča tumorje pri laboratorijskih živalih

E 102 Lahko povzroča alergije, astmatične napade, migrene, zamegljen vid, srbečico itd. Uporablja se za obarvanje pijač, sladkarij, marmelad, kosmičev, konzerviranih rib in juh v vrečki.

E 110 Uporablja se v jedeh iz žitaric, pekarnah, slaščicah, sladoledu, pijačah in konzerviranih ribah. Stranski učinki so lahko izpuščaji, nahod, alergije, tumorji na ledvicah, poškodbe kromosomov, slabost v želodcu in bruhanje.

E 122 Lahko povzroča astmatične napade. Uporablja se v slaščičarstvu, marcipanu in bombonih iz želeja. Lahko povzročajo hiperaktivnost pri otrocih.

E 124 Lahko povzroča raka pri živalih. Lahko povzroča astmatične napade.

E 129 Uporablja se v slaščicah, pijačah in začimbah, zdravilih in kozmetiki. Preizkusi na živalih kažejo, da se lahko zaradi njih razvijejo rakava obolenja.

E 954 ali saharin. Preizkusi na živalih kažejo, da se lahko zaradi njih razvijejo rakava obolenja.

E 952 ali ciklamna kislina, lahko povzroča migreno, lahko je tudi rakotvorna. Preizkusi na živalih kažejo, da se lahko zaradi nje razvijejo poškodbe na reproduktivnih organih.

E210 – 213 ali benzojska kislina. Dodaja se alkoholnim pijačam, pekovskim izdelkom, sirom, začimbam, zmrznjenim mlečnim izdelkom, dišavam, slaščicam, osvežilnim pijačam in sladkornim nadomestilom. Lahko povzroča astmo, nevrološke bolezni in hiperaktivnost pri otrocih.

E249 ali kalijev nitrit je potencialno rakotvoren.

E250 ali natrijev nitrit je potencialno rakotvoren.

E251 ali natrijev nitrat je potencialno rakotvoren.

E252 ali kalijev nitrat lahko pri zaužitju večje količine povzroči močne bolečine v trebuhu, bruhanje, mišično oslabitev, omotico in nepravilen pulz. V nekaterih primerih se v želodcu pretvori v nitrit.

E 621 ali mononatrijev glutaminat je ojačevalec arome, ki ga pridobivajo s fermentacijo melase. Je tudi nadomestilo za sol. Lahko povzroča slabost, bruhanje, diarejo, trebušna krče, glavobol,
trd vrat, motnje hranjenja itd.

Smo lahko s hrano tudi zasvojeni?
Znanstveniki so prav tako dokazali, da smo lahko z močno predelano hrano tudi zasvojeni. Tako je študija dr. Belinde Lennerz iz Harvard Medical School pokazala, da prigrizki z visoko vsebnostjo sladkorja aktivirajo področja možganov, ki jih spodbudijo tudi trde droge, kot sta kokain in heroin.

Toda dokler je vaš jedilnik večinoma sestavljen iz svežega sadja in zelenjave, oreščkov, polnozrnatih proizvodov, potem občasni prekrški niso težava. V sodobnem hitrem tempu življenja in pomanjkanju časa je komercialno predelana in pripravljena hrana za hitro pripravo in uporabo občasno še kako dobrodošla rešitev.

Vir: Planet Siol/Avtor: Andreja Rebernik,

Vir: Facebook stran Zakaj Alternativa

Komentiraj objavo