Telesna dejavnost v otroštvu
Vse se začne že zelo zgodaj. Že takrat, ko se malček na vso moč trudi, da bi se postavil na noge in poskuša hoditi. Gibanje je zanimivo in ga raziskuje. Predšolskim otrokom so zanimivi že bolj zapleteni in sestavljeni gibi. Skozi raziskovanje gibanja se učijo teči, skakati, plezati, metati in podobno.
V omenjenih fazah odraščanja bo neformalna in prijazna igra zelo ugodno vplivala na ljubezen do telesne dejavnosti in nenazadnje privzgojila občutek za aktivno življenje. Šoloobvezni otroci že bolj uživajo v formalnih igrah in aktivnostih. Otroci imajo pri sedmih letih že dokaj dobro razvito koordinacijo in pri osmih letih se igrajo raje kot kadar koli prej ali kasneje. To je seveda velika prednost in jo je vredno izkoristiti. Skozi obdobje odraščanja lahko starši pri igri in spoznavanju telesnih dejavnosti veliko pomagajo.
Starši, ki želijo, da bi bili njihovi otroci bolj telesno dejavni, morajo biti:
• dober zgled,
• tudi sami telesno dejavni in se igrati z otroki kadar koli je to možno,
• spodbujati in podpirati otrokovo udejstvovanje v različnih telesnih dejavnostih.
Starši kot vzor
Oče in mati sta v začetku nosilca vsega dogajanja v družini. Oba naj bi prispevala svoj delež tudi h gibalnemu razvoju svojega otroka. Kaj in koliko bo otrok sprejel, je seveda odvisno od tega, kakšno »gibalno mavrico« sta mu starša nudila in kaj sta od njega zahtevala. Zato se z otroki čim pogosteje aktivno igrajte in bodite vzor.
Naši starši so bili bolj aktivni od nas. Njihov način življenja je bil veliko bolj usmerjen k telesni dejavnosti. Bilo je več ročnega dela, ljudje so se v služno najpogosteje odpravili s kolesi ali peš. Da bi otroci spoznali, kako ohraniti dobro telesno pripravljenost in zdravje ter da bi ob tem nadvse uživali, moramo danes izkoristiti vsako priložnost, da jim to pokažemo.
Kako nagovoriti otroka, da odloži računalniško igrico in se gre igrat na dvorišče?
Treba ga je prepričati, kako koristna in prijetna je telesna dejavnost. Otroci so prepričani, da so nesmrtni: zdravje jih niti malo ne skrbi. Potrebujejo pa občutek pripadnosti, zato jih spodbujajte k družabnim aktivnostim.
Te naj bodo take, da jih je mogoče preprosto vključiti v njihovo življenje. Pomanjkanje skrbno izbranih in otroku prilagojenih gibalnih dejavnosti je kasneje v razvoju najstnika ali mladostnika zelo težko nadoknaditi, nekateri strokovnjaki pa celo menijo, da to skoraj ni več mogoče. Z različnimi gibalnimi nalogami in s primernimi »športnimi« vsebinami je mogoče še posebno izdatno vplivati na otrokov razvoj od rojstva do tretjega leta starosti. Med tretjim in šestim letom starosti je ta vpliv tudi še zelo učinkovit, nato pa so njegovi učinki vse manjši in se postopno izgubljajo.
Aktivni otroci bodo zrasli v aktivne odrasle ljudi. Če jih boste navadili na aktivno življenje, ko so še mladi, boste hkrati poskrbeli tudi za njihovo zdravo prihodnost in starost.
Žal televizija, računalniki in video igrice vse bolj spodbujajo sedeči življenjski slog, kar zelo negativno vpliva na čarobnost otroških iger. Otroke spodbujajte k aktivni igri, naučite jih iger, tako tistih »modernih«, kakor tudi tistih, ki marsikje že tonejo v pozabo. Združite prijetno s koristnim in uživajte skupaj z otroki. Za igro niste nikoli prestari.
Avtorica besedila:
Manuela Pendl Žalek, inštruktorica fitnesa in aerobike, FŠ, AFA in ACE
Related Posts via Categories
(3 glasov, ocena: 4.67 od 5)
Ja, kako pa naj bodo otroci aktivni, če več kot pol njihovih staršev čepi non-stop v službi ali doma pred računalnikom oziroma televizorjem? V soboto gremo z otrokom in njihovim vrtcem na izlet na Kalvarijo, super, a ne?
Ko postanemo starši, prevzamemo odgovornost za otroka. To pa pomeni odrekanje. Namesto da po “napornem” delu otroka dam pred TV, sama pa si kot starš vzamem čas za revije in časopise, češ, saj imam tudi jaz pravico do počitka in sprostitve; namenim ta čas otroku. To vsekakor ni lahko, se pa splača. Od starša zahteva to veliko volje in moči. Veliko staršev se tega ne zaveda in valijo krivdo na šolo, na pomanjkanje časa,… Naj malo razmislijo, zakaj so imeli otroka. Samo zato, ker je pač to normalno?
Odgovor, da dolgo delajo in da nimajo časa, je samo izgovor. Vem, da je težko priti domov in nameniti preostanek časa otroku, iti ven z njim , se z njim igrati, tekati, hoditi na sprehod, … Dajmo jim svet, ki je lep, naraven, poln pozitivne energije. Saj takšne otroke si tudi želimo. Vsaj jaz se kot mama trudim, da moj otrok to dobi. Kar bo dobil, bo kot odrasli dajal.