.



Slovenski čebelar v javnosti spostovana osebnost

Za čebelarji povprečna čebelarska letina s precejšnjimi izgubami čebeljih družin – Slovenski čebelar v javnosti spoštovan

Za čebelarji je po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjana Noča turbolentno leto s pomori čebel, zelo neugodnim poletjem, kar je vplivalo na povprečno letino ter precejšnje izgube čebeljih družin. Kakšne bodo dejanske izgube je ta trenutek sicer še prezgodaj napovedati, saj so čebele v teh dneh šele dobro izletele in bo zato v dveh do treh tednih mogoče pridobiti končno sliko, je na novinarski konferenci v okviru 35. dnevov čebelarstva v Celju ApiSLovenija razložil predsednik čebelarske zveze. Čebelarji so priložnost izkoristili tudi za osvežitev pobud ministrstvu za kmetijstvo in okolje oz. državi za preživetje čebel.


Med je tekoče zlato.

Med je tekoče zlato.


Boštjan Noč je na novinarski konferenci med drugim razložil, da so izgube čebeljih družin zelo različne po regijah, zato bi bilo potrebno narediti analizo in tako poskrbeti, da ne bi letos ponovili istih napak. Ob tem je opozoril, da je največkrat najlažje za vse zimske izgube okriviti varojo, pozabljamo pa na vse ostale vplive iz okolja, ki pripomorejo, da so čebele bolj občutljive. »Čebela je tako občutljiva, da jo uniči že kapljica vode. Zato pa je čebela indikator okolja. Ob tem pa je potrebno izpostaviti, da ima čebela naravni nagon, da ko je bolna, zapusti panj. Tako varuje čebelje pridelke, zato so čebelji vedno neoporečni, saj čebela odleti v naravo, ko začuti, da je bolna.«

Čebelarska zveza po besedah predsednika absolutno podpira usmeritve v sonaravno zatiranje varoje. So pa že večkrat in tudi danes glasno povedali, da je na nacionalnem veterinarskem inštitutu, ki je odgovoren za zdravstveno varstvo čebel, naloga, da vsa sredstva predhodno, preden jih čebelarji uporabijo na terenu, preizkusijo na lastnih čebelah v praksi, ki pa jih veterinarji žal nimajo. Tu bi bilo potrebno narediti premik, sicer bo pri vseh ukrepih in sredstvih prisoten element »sreče«. »Mislim pa, da si čebelarji, pa tudi država, saj gre za državna sredstva, ne moremo dopustiti, da bi delali nekaj na srečo, ali pa na nesrečo.«


Boštjan Noč

Boštjan Noč




Boštjan Noč je ob tem posebej izpostavil, da s predstavitvijo pobud ministrstvu ne gre za nikakršen nov pritisk, saj vse ukrepe že pozna. Ker se čebelarska zveza zaveda težkih časov, noben ukrep ni finančno pogojen, temveč gre bolj za zakonske rešitve, ki bi olajšale preživetje čebel. Kot primer je Noč navedel sprejetje odloka oz. zakona s katerim bi država določila, da se na vseh javnih površinah, ki so v lasti občin in države, sadili le avtohtone medovite rastline. Med pobudami je npr. tudi poenostavitev zakonodaja na področju poslovanja društev ter paketno priznanje čebelarskim društvom, da delujejo v javnem interesu.

Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Branko Ravnik se je strinjal, da ni napredka brez dobrega sodelovanja vseh, ki imajo naloge na področju razvoja neke panoge in ni razvoja brez sistemskega in programskega pristopa.


Med

Med




Predsednik ČZS Boštjan Noč se je ob tej priložnosti tudi zahvalil ministrstvu in medijem, ki so podprli številne osveščevalne akcije zveze, po zaslugi katerih je danes čebelar v slovenski javnosti spoštovana osebnost, ki skrbi za čebele in kakovostne čebelje pridelke. To je tudi pripomoglo k temu, da se je bistveno spremenilo razmerje med domačim in tujim medom. Če je bilo to še nekaj leta nazaj v prid tujemu medu, se je danes obrnilo. Slovenci tako letno po podatkih ČZS povprečno pojemo 1,4 kilograma medu, medtem ko smo ga še pred nekaj leti le 0,9 kilograma, bistveno pa se je povečala potrošnja oz. uporaba tudi vseh ostalih čebeljih pridelkov. Velika večina slovenskega medu (85 %) se proda doma, direktno pri čebelarjih, kar je prav tako posledica zaupanja slovenskemu čebelarju. V Sloveniji je ta trenutek približno 9000 čebelarjev, 150.000 čebeljih družin, letna proizvodnja slovenskega medu pa znaša približno 2000 ton.

Komentiraj objavo