.



Konferenca Moč etičnega voditeljstva – O poslovni etiki ali zakaj tudi dobri ljudje počnejo slabe stvari

Kongresni center Brdo, Brdo pri Kranju – 10. junij 2014

O poslovni etiki in integriteti poslovanja je v zadnjem letu ali dveh v našem okolju vse več govora. Zanimanje za to področje se je v svetu sicer  razmahnilo predvsem v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, ob izbruhu zadnje svetovne gospodarske krize pa so vprašanja o etičnem ravnanju organizacij dobila nove razsežnosti.

O čem sploh govorimo, ko govorimo o poslovni etiki? V grobem bi lahko rekli, da poslovna etika zajema določene norme in pravila o tem, kakšno je sprejemljivo ravnanje organizacij v določeni družbi v določenem časovnem obdobju. Njeno polje je širše od področja prava, saj je lahko določeno ravnanje v skladu z veljavnimi zakoni, pa vseeno velja za neetično. Z nadzorom delovanja organizacij po črki zakona se ukvarjajo službe za zagotavljanje skladnosti poslovanja (ang. Compliance Offices), vse več organizacij pa se zaveda pomena nadzora etičnega ravnanja in širi področje delovanja omenjenih služb tudi na etično polje (tako nastajajo službe za zagotavljanje skladnosti poslovanja in etičnega delovanja, ang. Ethics & Compliance Offices).

 

s

 

Etično delovanje je za organizacije smiselno  z  vseh  vidikov. Študije, ki jih je opravil britanski inštitut Institute of Business Ethics, so pokazale, da obstaja neposredna povezava med etičnim ravnanjem ter finančno uspešnostjo organizacije. Etične organizacije poslujejo uspešneje od tistih, ki niso zavezane etiki, pri tem pa ima pomembno vlogo oblikovanje etičnega kodeksa in predvsem spoštovanje in upoštevanje slednjega. Organizacije, ki imajo (in predvsem spoštujejo) etični kodeks, bolje poslujejo, imajo več dodane vrednosti in so varnejše za vlagatelje denarja. Nekatere koristi in prednosti, ki jih ima etično in odgovorno podjetje, so glede na izsledke raziskav naslednje: (1) izboljša se finančna uspešnost organizacije, (2) organizacija ima boljši sloves, njena znamka pa večjo vrednost (zaupajo ji vlagatelji, partnerji, kupci, sodelavci, …), (3) poveča se lojalnost kupcev, partnerjev in ostalih udeležencev, (4) povečata se produktivnost in kvaliteta produktov, (5) organizacija pritegne in zadrži več zaposlenih, (6) organizacija lažje dostopa do kapitala (posojil, vlagateljev itd.).

Zakaj bi torej organizacije sploh ravnale neetično? Dognanja strokovnjakov s tega področja, ki ugotavljajo, zakaj se znotraj organizacij pojavljajo težave na področju etike, bi lahko strnili v tri ključne točke:

  1. Pomanjkljiva regulacija s strani države na etičnem področju.
  2. Dejstvo, da je etika stvar interpretacije posameznika, »občutek«, ki ga vsak nosi v sebi.

Večina spornih zadev se začne pri malih dejanjih. Posameznik pravi: »Saj ni nič narobe, če tokrat to naredim. Naslednjič bom to popravil in vse bo v redu.« Vendar se običajno zgodi učinek »snežne kepe« – slabo dejanje (tiskanje osebnih zadev v službi ali kraja kemičnega svinčnika) privede v naslednje in tako naprej, dokler nismo priča velikim krajam, aferam ipd. Poleg tega je etičnost težko izmeriti (problem merljivosti). Kako izmerimo stopnjo ali pomanjkanje etičnosti? Ali vpliv, ki ga bo neetičnost imela v prihodnosti? Razvijanje kvantitativnih načinov merjenja kvalitativnih podatkov ni lahko, vendar že obstajajo orodja in metodologije, s pomočjo katerih lahko merimo etičnost organizacije, pa tudi spremembe na bolje.

3.Veliko organizacij se ukvarja s simptomi in ne z izvorom ‘bolezni’.

Možnosti za neetično ravnanje lahko zmanjšamo, če razumemo, zakaj tudi dobri ljudje sprejemajo neetične odločitve. Avtor trdi, da moramo pozornost posvetiti odločitvam posameznikov znotraj organizacije in pogledati, zakaj posamezniki sprejemajo določene odločitve ter kakšno vlogo imajo pri teh odločitvah organizacija (okolje) in vodje.

Prav z vprašanjem, zakaj tudi dobri ljudje sprejemajo neetične odločitve, se ukvarja švicarski strokovnjak s področja poslovne etike dr. Guido Palazzo, ki omenjeni pojav opredeli kot etično slepoto. V preteklih treh desetletjih sta proučevanje poslovne etike in nastajanje nove literature s tega področja privedla do razvoja sofisticiranih modelov, ki nam omogočajo razumevanje vzrokov za etično, pa tudi neetično delovanje posameznikov (zakaj, kako in pod katerimi pogoji takšno delovanje nastane). Večina raziskav še vedno sloni na predpostavki, da se ljudje vedno odločajo racionalno. V resnici pa je (ne)etično delovanje po velikokrat manj racionalno in premišljeno in celo zelo intuitivno in avtomatsko. In prav zato lahko ostane etična dimenzija odločitve za odločevalca skrita. Ljudje se lahko vedemo ali odločamo neetično in se tega sploh ne zavedamo. Še več, velikokrat lahko celo delujemo v prepričanju, da so naše vedenje in naše odločitve popolnoma etične. In prav to definiramo kot etično slepoto: začasno nezmožnost odločevalca, da vidi etično dimenzijo svojih odločitev. Vsekakor obstajajo načini za zmanjševanje tveganja etične slepote. Mednje na primer sodi vpeljava ali spodbujanje t.i. konstruktivnega nestrinjanja (sodelavci vodje opozarjajo na neetično delovanje, vodje pa jih za to ne kaznujejo, temveč spodbujajo) ali razprševanje avtoritete (o pomembnih korakih ne odloča manager sam, temveč več ljudi z različnimi zornimi koti in pogledi na svet).

Spreminjanje neetične organizacije v etično pa nikakor ni enostavno, prav nasprotno. Gre za kompleksen proces, ki zahteva spremembo miselnosti, veliko organizacijskih, strukturnih in celo kadrovskih sprememb. Hitrih rešitev ni in organizacije, ki od svetovalcev in od sebe zahtevajo takojšnje rezultate, ne morejo uspeti. V vsakem primeru pa velja dejstvo, da se mora sprememba začeti pri vodjih. Vodja se mora pogledati v ogledalo in začeti spreminjati sebe, šele se lahko spremeni tudi organizacija.

Poslovna etika pa ni vezana samo na delovanje ene organizacije. Organizacije s svojo poslovno etiko vplivajo na okolje, hkrati pa okolje s svojimi potrebami in  interesi povratno vpliva na njihovo poslovno etiko.  Če je torej poslovno  okolje pretežno etično, se bo večina organizacij prej ali slej prisiljena ravnati po njem. In obratno.

V podjetju Taktika plus smo prepričani, da lahko z ozaveščanjem in širjenjem informacij in znanja o poslovni etiki veliko doprinesemo k pozitivnemu razvoju domačega poslovnega okolja, pa tudi družbe nasploh. V ta namen junija pripravljamo že drugo mednarodno konferenco FEEL2014. Številni domači in tuji govorci iz poslovnega in akademskega sveta se bodo osredotočili predvsem na problem etične slepote in skušali pojasniti, zakaj tudi dobri ljudje počnejo slabe stvari, kakšna je etična organizacija, kako oblikovati etično organizacijo, katere kvalitete imajo etični vodje in vsa ostala vprašanja, ki se bodo pojavila med dogodkom.

Več na www.feel-leadership.si.

Na drugo mednarodno konferenco FEEL2014 se lahko prijavite TUKAJ

Anja Kovačič

 

 

 

logo

Komentiraj objavo