.



Oblikovanje odnosa do narave v Waldorfskem vrtcu – UVOD

1 Uvod

 

Naš  najvišji cilj mora biti prizadevanje,

ki bo pomagalo razviti svobodne osebnosti,

zmožne najti smisel in cilj svojega življenja.

 

Rudolf Steiner

 

Takšen cilj si je dr. Rudolf Steiner zastavil v obdobju po koncu prve svetovne vojne in waldorfska pedagogika je nastala z namenom oblikovanja družbe prihodnosti. Koliko je aktualna v današnjem času? Katere so bistvene značilnosti waldorfske vzgoje in na  kakšen način waldorfski vrtci oblikujejo pozitiven odnos do narave pri otrocih? Na ta vprašanja poskušamo odgovoriti v diplomski seminarski nalogi, pri čemer nas zanima predvsem predšolski otrok.

 

Problemi okolja mnogokrat niso nujno posledica človekovega neznanja ali pomanjkanja denarja, ampak so rezultat družbenoekonomskega razvoja, ki je pospeševal znanstveno-tehnološki napredek za vsako ceno in s tem vplival tudi na miselnost in vrednostno usmeritev ljudi. Ključ do reševanja problemov okolja moramo zato iskati v spremembi sistema vrednot, celovitejši ozaveščenosti in etični drži do narave ter tudi do soljudi sedanjih in prihodnjih generacij (Marentič Požarnik in Anko, 1994).

 

Danes se pogosto poudarja pomen trajnostnega razvoja ter posledično nujnost okoljske vzgoje, ki bi se morala začeti že v predšolskem obdobju. Okoljska vzgoja je namreč najbolj realna pot v trajnostno družbo (Marentič Požarnik in Anko, 1994).

 

 

Waldorski vrtec Maribor, Mavrična dežela

 

V waldorfskih vrtcih otroke ščitijo pred prezgodnjo intelektualizacijo, saj menijo, da poučevanje sodi v kasnejše šolsko obdobje. O načrtni okoljski vzgoji, v kateri se prepletajo spoznavne, čustvene, motivacijske, moralne in akcijsko usmerjene sestavine ciljev, tako ne moremo govoriti. V diplomski seminarski nalogi se zato osredotočamo na to, kako značilnosti pedagoškega procesa v waldorfskih vrtcih vplivajo na oblikovanje pozitivnega odnosa do narave pri predšolskih otrocih.

 

Spodbujanje pozitivnega čustvenega odnosa do narave je namreč izhodiščni cilj okoljske vzgoje in je najbolj v ospredju v predšolskem obdobju, čeprav po mnenju Marentič Požarnikove (2002), tudi kasneje ne smemo zanemariti motivacijske vloge pozitivnih čustev – občudovanja, spoštovanja, čudenja nad življenjem, nad pojavnimi oblikami naravnega in grajenega okolja.

 

Citat iz Unescovega zbornika Okoljska vzgoja za našo skupno prihodnost (Benedict, 1991; cit. po Marentič Požarnik, 1994) to potrjuje: »Čustveni cilji so najosnovnejši in podlaga za druge. Otroci morajo priti v neposreden, oseben stik z lepoto in raznolikostjo narave in z ljudmi iz drugih dežel, da bodo razvili pristno občutje ljubezni in zavzetosti … Razvoj ljubezni do narave je prvi in najvažnejši cilj okoljske vzgoje.«

 

Razvoj ljubezni do narave pri otrocih je za waldorfske pedagoge gotovo eno pomembnejših poslanstev. Sicer ne neposredno zato, ker je to cilj okoljske vzgoje, ki je seveda mlajša od waldorfske pedagogike, temveč zato, ker antropozofija, ki je izhodišče waldorfske pedagogike, gleda na človeka kot del narave. Poleg tega je cilj waldorfske vzgoje tudi razvoj svobodnega posameznika, ki bo uresničeval svoje poslanstvo na odgovoren način.

 

Na začetku obravnave teme v poglavju Rudolf Steiner in njegova pedagogika navajamo nekatere bistvene podatke o življenju Rudolfa Steinerja, njegovem antropozofskem delovanju, pogledu na družbo in o ustanovitvi prve waldorfske šole.

 

V poglavju Waldorfska pedagogika in predšolski otrok predstavimo eno temeljnih značilnosti waldorfske pedagogike: upoštevanje značilnosti različnih življenjskih obdobij ter podrobneje opišemo pogled waldorfskih pedagogov na predšolskega otroka.

 

Na koncu v poglavju Oblikovanje odnosa do narave v Waldorfskem vrtcu Maribor – Mavrična dežela opišemo značilnosti pedagoškega procesa v waldorfskem vrtcu, ter raziščemo kakšno vlogo imajo pri oblikovanju odnosa do narave posamezni dejavniki: vzgojiteljice, dejavnosti v vrtcu, urejenost igralnic in igrače, prosta igra na vrtu, upoštevanje dnevnega, tedenskega in letnega ritma, praznovanja v vrtcu, prehrana in sodelovanje s starši. Pri tem smo uporabili tako gradivo Waldorfskega vrtca Maribor –Mavrična dežela, kot tudi gradivo drugih waldorfskih vrtcev v Sloveniji (Waldorfski vrtec Studenček in Waldorfski vrtec Waldorfske šole Ljubljana) in tujini (gradivo angleških waldorfskih vrtcev, zbrano v okviru projekta Meeting the Child in Steiner Kindergartens).

 Iz diplomske naloge Jasne Potisk, objavljeno z dovoljenjem avtorice.

Mentorica: izr. prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec

 

 

 

 

 

Komentiraj objavo