.



PENINE ZLATI GRIČ

Pa začnimo čisto na začetku, tam kjer so v 12. stoletju postavili vinsko klet v kateri danes zorijo penine Zlatega griča – v Žički kartuziji…..

Otakarjeva peninska kletvino

V starih obokanih kleteh kartuzijanskega samostana Žiče že leta zorijo Konjiške penine. Klet je poimenovana po ustanovitelju kartuzije Otakarju III. Traungavcu, mejnem grofu Štajerske, ki jo je ustanovil v davnem 12. stoletju. O Žički kartuziji, ki je imela močan vpliv na kulturni in gospodarski razvoj tukajšnjih dežel v takratnem obdobju in je bila vseskozi v času aktivnega delovanja sedež vseh kartuzij takratnih nemških dežel, obstajajo mnogi originalni pisni viri o njihovi gospodarski dejavnosti, med katerimi je bilo vinogradništvo na vidnem mestu. Pisni viri že v letu 1173 omenjajo lastne vinograde, ki jim jih je podaril oglejski patriarh Ulrik II, da so lažje zidali potrebne samostanske zgradbe.

Otakarjeva peninska klet

Otakarjeva peninska klet

Med vsemi prodajami izstopa predvsem prodaja vina. Iz zapisa generalnega kapitlja leta 1432 je razvidno, da so redovne postojanke v vinorodnih krajih prodajale vino na drobno in da so vino točile tudi redovne osebe, kar se ni skladalo z redovnimi statuti. Kapitelj je dovolil prodajo le v večjih količinah, na drobno pa le tedaj, če bi to pomenilo večjo gospodarsko škodo. Kapitelj je dovolil prodajo po vaseh in mestih na drobno, vendar na kraju prodaje ni smel nihče piti, kjer pa so vino prodajali po gostilnah, ga ni smela točiti nobena redovna oseba, ampak so zato morali imeti laika. V ta namen so imeli Žički menihi v Mariboru, “Žički dvor”, ki je služil predvsem trgovanju z vini v večjih količinah.  Poleg tega še več vinogradov, med drugim vinograd na Grajskem hribu, današnji Piramidi. Večino vinogradov pa so imeli na Konjiškem in širši okolici.

Leta 1485 pa je Paolo Santonino ob obisku samostana zapisal: ” Tudi vsi spodnji deli samostana so pozidani v trdnih in močnih obokih. Poleg tega imajo redovniki še mnogo prostornih vinskih kleti, v katerih je moč videti velike in občudovanja vredne sode, ki drže vsak tudi po štirideset do petdeset veder. Ta čas imajo sami več vina kakor vsa preostala pokrajina skupaj. ”

Otakarjeva peninska klet

Otakarjeva peninska klet

Danes v teh kleteh letno zori do 60 000 steklenic bele in rose Konjiške penine, pridelane po klasični metodi z vrenjem v steklenici. Ob peninah  pa je v ločeni kleti še nekaj tisoč steklenic arhivskih vin podjetja Zlati grič.


Pridelava penin, klasična metoda

  1. Konjiška penina bela, Chardonnay

Trgatev poteka v tehnološki zrelosti grozdja. Grozdje razpecljamo in stiskamo v pnevmatski stiskalnici. Uporabimo samo samotok in prvo stiskanje. Po približno petih mesecih zorenja v nerjaveči posodi vino napolnimo v steklenice, kjer poteka sekundarna fermentacija. Penina zori na kvasovkah najmanj dve leti. Konjiška penina je suha (ostanek sladkorja je 7g/l), po vonju je sveža in sadna, aroma je bogata in večplastna, po okusu deluje zelo sveže in pitno. Mehurčki so zelo obstojni ter povzročajo lepo iskrenje. To je penina s posebnim karakterjem, ki ga daje osnovno vino, v katerem se izražata lega in rastišče.

  1. Konjiška penina rosé, Modra frankinja

Tudi zanjo veljajo enaki pogoji trgatve, stiskanja in nege osnovnega vina kot za belo konjiško penino. Sekundarna fermentacija vina poteka v steklenicah. Na kvasovkah jo pustimo zoreti najmanj eno leto. Osnovno vino daje tej penini izrazito sadno aromo, svežino, zaradi rastišča trte pa tudi lepo nežno mineralno noto. Prvi vtis v ustih je zelo prijeten-saden in svež; deluje lahkotno, mladostno in pitno. Penino odlikuje nežno iskrenje mehurčkov. Vtis po požirku je prijeten in srednje dolg. S poudarjeno svežino in sadnostjo je zelo primerna za aperitiv.

  1. Konjiška penina Vintage, brut natur, 2008

Penina je pridelana po klasični (tradicionalni) metodi z najmanj tri letnim zorenjem  na kvasovkah, ki poteka v idealnih pogojih (konstantna temperatura brez svetlobe) v Otakarjevi kleti v Žički Kartuziji.

Osnovno vino je Chardonnay iz posebej izbrane lege v Škalcah. Posebnost penine je, da ji po ločitvi usedline in vina ( degožaciji) ne dodamo odpremnega likerja ( non dosage), tako je vsa žlahtnost penine odraz osnovnega vina in alkoholnega vrenja v steklenici.

V rumenkasto slamnati barvi opazimo veliko drobnih mehurčkov, ki se združujejo v lepe verižice. V nos se hitro prikradejo pestre vonjave po sadju in belem cvetju, ki se počasi nadaljujejo v  vonjave po prepečencu, kruhovi skorji in prijetnih začimbah.

V ustih deluje penina zelo živahno in mladostno in kmalu pokaže izvrstno harmonijo med uglajenimi kislinami in bogatim telesom, kar daje penini polnost in hrbtenico. Tudi v ustih se nadaljujejo sadne zaznave, pojavi se intenzivna aroma po sredici svežega kruha, lešnika in prepečenca, ki dajejo penini elitnost. V končnici deluje penina sveže, sočno in prijetno z dolgim pookusom.

Podjetje s sedežem v Škalcah pri Slov. Konjicah vam s svojim sloganom »zakladnica doživetij« nudi še ogled vinorodnih gričev z čudovitimi panoramami, degustacije in nakupe v novi vinski kleti, kulinarične užitke v gostilni Grič in sprostitev na golf igrišču v Škalcah.

Lepo, vabljeni…

Za vse informacije smo Vam na voljo:

Katarina Satler

M:051 668502

T: 037580376

[email protected]

www.zlati-gric.si

Komentiraj objavo