.



Tudi v starosti običajne stiske

“Lahko govorimo o zlati jeseni življenja, a realnost je včasih drugačna. S starostjo nastanejo velike izgube: Bližnjih, neodvisnosti, mobilnosti. Vse to spremljano veliki strahovi. V svetovalnici lahko starejši svoje stiske razkrijejo,” pravi Mirjana Majhenič, koordinatorka v svetovalnici za starejše.

shutterstock_91741169

MIRJANA MAJHENIČ

1.dV Mariboru je začela lani jeseni pod okriljem delovnega centra DCA Toti Maribor na Partizanski 12 v Mariboru delovati svetovalnica, ki je namenjena starejšim in njihovim svojcem, ki se znajdejo v stiskah, povezanih s starostjo. Nanjo se obrača več žensk, 74 odstotkov je starejših od 60 let, starih med 76 in 85 let jih je 34 odstotkov, od 66 do 75, 13 odstotkov, od 60 do 64 let pa 27 odstotkov. To kaže, da je cilj, da je svetovalnica namenjena starejšim in svojcem, dosežen, pravi Mirjana Majhenič, dolgoletna direktorica Centra za pomoč na domu Maribor, že šest let upokojenka, ki je zdaj prostovoljno kot zunanja strokovna sodelavka v dnevnem centru tudi koordinatorica svetovalnice.

“Želeli smo pokriti prazen prostor za starejše, ki se znajdejo v velikih stiskah ali se soočajo s hudimi problemi, ki spremljajo starost. Pridejo lahko je kompetentnim strokovnjakom, ki razumejo, kaj jih teži, so slišani, počutijo se varno in sprejeto. Za specifične probleme, ki jih imajo stari ljudje na področju zdravstva, socialnega varstva in tudi financ, obstajajo uveljavljenje in dostopne možnosti, za splošne življenjske težave in intimne osebne probleme pa ne, kajti starost spremljajo tudi te težave. Lahko govorimo o zlati jeseni življenja, a realnost je včasih drugačna, celo kruta. Starost lahko prinese velike izgube: svojcev, partnerjev, prijateljev, neodvisnosti,  mobilnosti. Te izgube morda spremljajo hudi strahovi –  strah pred prihodnostjo, nemočjo, odvisnostjo, boleznijo, bolečino in tudi strah pred smrtjo. To so osebna eksistecialna vprašanja, o katerih ljudje razmišljajo.”

S svetovanjem pokrivate cel spekter področij.

“Da. Pri samem ustanavljanju je bilo ključno vprašanje, ali sploh lahko izvajamo tak program zgolj s prostovoljci in kdo so v Mariboru kompetentni strokovnjaki, ki bi jih lahko nagovoril in prosili za sodelovanje. Ta del priprav je bil lani kar zahteven in dobili smo res pave ljudi, ki so pripravljeni prispevati svoje znanje, izkušnje in čas kot so prostovoljci. Za pravna vprašanja Katarino Poštrak, za psihološke in duševne probleme psihologa Draga Pergeja, za socialna vprašanja s področja zdravstva pa splošno zdravnico Vero Feguš, in varuha bolnikovih pravic. Če bo potrebno bomo vključili tudi upravno delavko. Način je tak, da se uporabnik najprej osebno zglasi na Partizanski 12 ali po telefonu pogovori s strokovno delavko, ki je vezni člen med njim in strokovnjakom prostovoljcem in dobi dobi termin za razgovor. Posebej bi rada poudarila,  da v svetovalnici ne izvajamo nikakršnih terapij niti ne dajemo nasvetov, temveč uporabnika podpiramo pri iskanju njegovih lastnih rešitev.

Kdo vse lahko poišče podporo?

“Svetovalnica je namenjena starejšim, ki se soočajo z različnimi problemi, ki so lahko pripadniki srednje generacije ali pa so že tudi starejši. ki živijo s starim človekom v vsakodnevnem skupnem bivanju in bremen, ki jih prinaša oskrba starega človeka, ne zmorejo več. Ti tudi potrebujejo oporo, nasvet, pomoč, vzpodbudo in morda načrt, kako prenesti obremenitve ali pa se odločiti za druge možnosti, na primer varstvo v domu je lahko tudi za svojce zelo stresna. V tej družbeni krizi, ki je posledica ekonomske krize, se tudi dogaja, da svojci ne zmorejo ali ne znajo, nekateri pa žal tudi nočejo biti svojcem ostarelim družinskim članom v pomoč in oporo, ker imajo veliko svojih eksistecialnih težav. Na osnovi izkušenj dolgoletnega dela v različnih programih in dejavnostih socialnega varstva za stare ljudi pa sem spoznala, da starejši o svojih stiskah in težavah težko spregovorijo s sorodniki in prijatelji. Lažje zaupajo nekomu, ki ga ne poznajo.  Nekateri pa nimajo svojcev ali pa se ti ne odzovejo. Tako je svetovalnica edino mesto, kjer lahko spregovorijo.

Kaj kažejo izkušnje –  s katerimi stiskami se starejši najpogosteje srečujejo?

“Skupno smo imeli doslej 37 svetovalnih razgovorov. Največ ljudi,  46 odstotkov, se je oglasilo pri pripravnici in tudi prvi uporabniki so prišli k njej. Pri psihologu je bilo 30 odstotkov razgovorov in 13,5 odstotka pri socialni delavki, ostali pa pri varuhu bolnikovih pravic in zdravnici. Veliko zanimanje za pravno svetovanje si razlagam s tem, da je z vprašanjem o premoženju, na primer dedovanju, izročilnih ali darilnih pogodbah, ali pa o težavah v bloku, na primer s sosedi, lažje priti na svetovanje kot povedati, da so zato nastale družinske težave ali težave v družinskih odnosih. Praviloma se pokaže, da ne gre samo za eno težavo, ampak se za problemom skrivajo še druge stiske. Na področju psiholoških in duševnih težav so bili uporabniki z depresijami,  stresnimi motnjami, anksioznostjo. Četudi so zdravstveno dobro vodeni in imajo zdravila, čutijo potrebo iti nekam, kjer jim lahko namenimo več časa in kjer je večja anonimnost.

Na splošno lahko uporabnike razdelimo v štiri skupine. Eni potrebujejo pomoč, kjer so v akutni stiski, drugi imajo že dobro predstavo o tem, kaj se dogaja, in načrte, kako izplavati iz težav. Ti potrebujejo potrditev, oporo, spodbudo. Tretja skupina so tisti, ki so že vključeni v različne postopke v zdravstvu, pri centru za socialno delo ali kje drugje, želijo nekakšno drugo mnenje oziroma se prepričati, da je to, kar zanje urejajo, v redu. Četrta skupina so tisti, ki bi radi le klepet z našimi svetovalci o najrazličnejših aktualnih temah. Te potrebe starejših, da so slišani,  da jih poslušamo, se dobro spomnim iz centra za pomoč na domu, ko je bilo nekaterim uporabnikom bolj pomembno to, da je socialna oskrbovalka z njimi sedla, popila kavo in malo poklepetala – četudi potem ni mogla v celoti izvesti tistega, za kar je nameravala.

2.dMirjana Majhenič, vodja svetovalnice pri dnevnem centru aktivnosti za starješe TOTI DCA Maribor

Osamljenost je zelo velik problem v starosti. Kakšne rešitve vidite?

“Receptov ni, to je bolezen sodobnega časa. V mestu je veliko res dobrih programov za preprečevanje osamljenosti,  za polno življenje v starosti, aktivno življenje – to je tudi program dnevnega centra, v okviru katerega deluje naša svetovalnica. Bolj skrb zbujajoča se mi zdi skupina starejših, ki ne zapušča svojih stanovanj, ki nima sorodnikov, sosedskih odnosov in povezav. Nekateri ostajajo v stanovanjih zato, ker se je pač tako zgodilo, drugi pa zato, ker so gibalno ovirani in imajo razloge povsem fizične narave. Na tem področju imajo res veliko sivo liso. Pogovarjamo se, da bi za te ljudi delovala mobilna ekipa svetovalcev, vendar smo pri razmišljanjih še povsem na začetku.”

Starejši naj bi kar pogosto doživljali nasilje.  Ste morda zaznali te stiske?

“V dveh primerih se je nakazovalo tudi to, a stari ljudje še zelo težko spregovorijo o nasilju. So pa to primeri, ko je potrebno, da pride uporabnik na svetovanje še enkrat in morda še s kom.”

Kako pa so na sploh starejši razumljeni v družbi?

“Upokojenci smo v tej situaciji kar na udaru. Že nekaj časa imam občutek, da smo v nekakšnem medgeneracijskem konfliktu, ki sicer še ni izbruhnil. Ne morem reči, kako se bodo zadeve razvijale. A občutek imam, da so stari ljudje razumljeni, sprejeti. Včasih so bile besede stare ženske in moškega pomembne, veljale so za modre, v tem pragmatičnem času pa za vrednote, ki so povezane s starostjo, ni več prostora. Moraš biti hiter, mlad, prodoren, pronicljiv, tekmovalen, brezobziren . to pa so vrednote, ki ne pripadajo starim ljudem.

Avtorica prispevka: Tatjana Vrbnjak za Zlata Jesen, ČZP Večer

Foto: Rene Gomolj

Kontakt: Dnevni center aktivnosti za starejše TOTI DCA, Partizanska cesta 12/1 nadstropje, 2000 Maribor,                041 340 075, facebook: Društvo TOTI DCA Maribor

 

Komentiraj objavo