.



Vpliv hrane na možgane in vedenje

Vpliv hrane na možgane in vedenje, ki ga v svojem predavanju Nutrition & Behavior predstavi Dr. Russel Blaylock, svetovno poznan nevrokirurg, nas je navdušil, saj lepo razloži povezavo med načinom prehranjevanja in vedenjskimi nagnjenji. Zelo razumljivo razloži vpliv sladkorja na hiperaktivnost in nasilno vedenje.

eating-healthy

Predavanje, ki je dostopno na povezavi http://www.documentarywire.com/nutrition-behaviorby-dr-russell-blaylock, smo za vas skrajšano zapisali:

Možgani so presnovno najbolj aktiven sistem v našem telesu. Tudi pri ljudeh, ki so v globoki komi, se delovanje v možganih zmanjša le za polovico. Iz tega razloga prav v možganih nastaja največ prostih radikalov in peroksidacije lipidov (op: proces, ki onesposoblja funkcionalnost celičnih membran in ravnovesje organizma), kar pa je škodljivo. Sedaj ugotavljajo, da je v tem razlog za večino degenerativnih bolezni (Alzheimerjeva,…).

Možgani predstavljajo 2% naše telesne teže, a porabijo kar 20% vsega kisika in 25% vse glukoze (sladkorja) v krvi. Pri vsem tem pa je zanimivo, da se prav vsi deli možganov ves čas obnavljajo in nadomeščajo (nekateri lipidi celo tedensko). Kaj to pomeni? Če se ne prehranjujemo pravilno, možganom manjka snovi, ki jih potrebujejo za obnovo.

Prve povezave med prehrano in vedenjem so opazili že leta 1910. Vse do danes so opazili povezavo med hiperaktivnim vedenjem in boleznimi, kot so diabetes, debelost ali alkoholizem – vse to pa je povezano z uživanjem sladkorja. Ugotovili so tudi, da je imelo kar dve tretjini zapornikov v otroštvu težave s hiperaktivnim vedenjem.

Zakaj ima sladkor tako velik vpliv na telesne in vedenjske funkcije?

Ko zaužijemo preveč sladkorja, se v krvni obtok sprosti preveč inzulina. Če ga je preveč, to vodi v hipoglikemijo – do nizke ravni hiperaktivno vedenjesladkorja v krvi. Takrat se zgodita dve stvari: 1. telo skuša ponovno dvigniti raven sladkorja, saj ga potrebuje za presnovo, zato spodbudi nadledvični žlezi, da sprostita hormona epinefrin in norepinefrin (zaradi teh dveh hormonov smo nervozni, ko nam pade sladkor v krvi). Ta dva hormona vplivata tudi na možgane in spodbudita njihovo aktivnost.

2. Druga stvar, ki se zgodi je, da ko pride do hipoglikemije v možganih, ti pričnejo sproščati nevrotransmiter (živčni prenašalec) glutamat, ki je glavni nevrotransmiter, ki deluje spodbujevalno. Možgane torej prestavi v višjo prestavo. Obe poti vodita v hiperaktivnost.

Zdrava prehrana – manj asocialnega vedenja

Ko so proučevali zločince in njihov način prehranjevanja, so ugotovili, da so tisti, ki so v času pogojnega služenja kazni jedli nezdravo hrano, kar v 56% kršili zakon, medtem ko so tisti, ki so jedi zdravo hrano, zakon kršili le v 8%. Ko so spremenili način prehranjevanja, se je njihovo vedenje neverjetno spremenilo. Podobno se je zgodilo pri uživanju drog: 47% je v času pogojnega služenja kazni nadaljevalo s uživanjem drog ob nezdravi prehrani, medtem ko so tisti, ki so se prehranjevali zdravo, drog poslužili le v 13%.

Spoznali so tudi navezavo z ravnijo samomorov – ob zdravi prehrani je raven samomorov neverjetno upadla. Ko so v zaporu v Alabami (ZDA) spremenili prehrano v zdravo, je raven nasilnih dejanj upadla kar za 42% in v enem letu je asocialno vedenje upadlo kar za 61%. Pri proučevanju zapornikov petih ameriških držav so ugotovili, da so imeli tisti, ki so bili najbolj nasilni, največje pomanjkanje vitaminov in mineralov.

Eden od mineralov, ki ima močan vpliv na vedenje, je selen. Ob pomanjkanju selena, se pojavlja depresija in zmedenost. Raziskave kažejo, da ima selen splošno pomemben vpliv pri delovanju možganov.

Uživanje sladkorja

V enem stoletju se je uživanje sladkorja (pri Američanih) povečalo za kar 2500%! Kar 57% sladkorja je skritega v predelani hrani (torej, ni tisti vidni sladkor, ki si ga vmešamo v kavo). Glaven vir sladkorja (v ZDA) so sokovi in gazirane pijače (43%). V povprečju naj bi najstniki popili kar 54 žličk sladkorja na dan. Sladkor izredno močno poveča količino prostih radikalov v možganih … vse celice se pričnejo starati veliko, veliko hitreje, še posebej možganske celice. Ljudje, ki pojedo veliko sladkorja, povečajo svojo možnost za Alheimerjevo bolezen za kar 6x.

Hipoglikemija vodi v agresijo

Ugotovili so močno povezavo med hipoglikemijo (nizka raven sladkorja v krvi), uživanjem alkohola in agresijo. Pri uživanju alkohola lahko oseba postane tako zelo hipoglikemična, da lahko doživi celo možgansko kap, epileptične napade ipd. Ugotovili so, da je kar 97% alkoholikov hipoglikemičnih, v primerjavi z 18% v kontrolni skupini. Zanimiva je ugotovitev, da je kar 71% alkoholikov prenehalo uživati alkohol po tem, ko so ozdravili svojo hipoglikemijo. Alkohol ustvarja enake učinke na telo, kot jih uživanje sladkorja (telo začne izločati inzulin, posledično sladkor v krvi pade,…).

Zelo močne povezave so našli med agresivnimi izpadi mnogih ljudi (alkoholikov, nasilnežev, ..) prav z hipoglikemijo – torej s padcem sladkorja v krvi.

Problematično je nihanje sladkorja v krvi

Kaj vse vodi v hipoglikemijo? Ne le preveč sladkorja (ter s tem preveč inzulina,… ), temveč tudi aspartam (umetno sladilo) in mononatrijev glutamat (ojačevalec okusa). Oba spodbujata sproščanje inzulina iz trebušne slinavke in vodita v hipoglikemijo. Vsi pijejo aspartam, ker verjamejo, da ji pomaga izgubljati telesno težo, a to ne drži – ravno nasprotno. Ob uživanju aspartama se človek redi, prav zato, ker aspart vodi v hipoglikemijo – ta te vodi v to, da več v splošnem poješ (več grizljanja med obroki). Enako velja za glutamat. Mononatrijev glutamat povzroča zelo intenziven bes, če ga z mikroinjekcijami vbrizgajo v hipotalamus (poskuse delali na miškah, ki so se prelevile v prave besneče bojevnike). Če je oseba hipoglikemična, se ekscitotoksičnost mononatrijevega glutamata izredno poveča. Hipoglikemijo lahko povzročijo tudi aminokisline (glutamin, cistein, valin, izoleucin in leucin).

Raziskava Virkkunen et al. 1983 je pokazala, da so bili najagresivnejši zaporniki tisti, katerih krvni sladkor je nenadoma padel, a takoj tudi narasel. Tisti, manj agresivni zaporniki (ki so kradli, na primer) pa so bili tisti, katerih krvni sladkor je nenadoma upadel, a se je dvignil počasi. Nihanje sladkorja v krvi je tisto, ki močno vpliva na delovanje možganov in vpliva na asocialno vedenje.

Raziskave

Dr.Ron Prinz je na univerzi na Floridi leta 1980 prvi raziskoval povezavo uživanja sladkorja in vedenja na otrocih. Ugotovil je, da so tisti, ki so pojedli največ sladkorja, tisti, ki so bili hiperaktivni (in so jim na koncu običajno dali na pomirjevala).

Dr. Jane Goldman je na univerzi v Connecticutu leta 1986 ugotovila, da uživanje sladkorja, ki je v eni pločevinki kole, zniža miselno sposobnost v naslednjih 30 minutah (do 1 ure) in oseba naredi kar 2x več napak. Sladkor vpliva tudi na to, kako dobro lahko premišljujemo (vpliv do 1,5 ure).

Judith Wurtman je našla močno povezavo med uživanjem sladkorja, vedenjem in ravnijo serotonina v možganih. SSRI antidepresivi so zdravila, ki učinkujejo na naše telo tako, da dvigujejo raven serotonina, na žalost pa pri nekaterih ljudeh vplivajo tako, da raven serotonina močno pade in ti ljudje ponavadi naredijo samomor ali pa umorijo druge. Ko so preučili otroke, ki so streljali po šolah v ZDA, so ugotovili, da so bili vsi ti otroci prav na teh SSRI antidepresivih. Ravni serotonina so povezane z ravnijo ogljikovih hidratov.

Dr. Ralph Bolton je proučeval Quolla indijance v Andih, Peruju, ki so zelo znani po svoji agresivnosti in ugotovil je, da je bilo med njimi kar 55% z hipoglikemijo. Njihova glavna hrana je bil krompir. Krompir je živilo, ki močno vodi v hipoglikemijo – kot bi jedli sladkor. Ljudje, ki so bili mirni, iz iste vasi, so imeli normalne ravni sladkorja v krvi.

Egger in Carter sta leta 1985 preučevala 76 hiperaktivnih otrok in jim predpisala dieto z zelo malo ogljikovimi hidrati in brez prehranskih barvil. 82% otrokom se je stanje izboljšalo, 28% se je popolnoma pozdravilo. Največ reakcij so povzročale: prehranski barvili rumeno barvilo št. 5 in natrijev bezoat ter živila: soja (73%), kravje mleko (64%) in čokolada (59%).

Aminokisline

Serotonin nadzoruje možgane, da se ti lahko uprejo agresivnim dejanjem. Je nevrotransmiter, ki umirja. Je tudi nevrotramsmiter, ki je povezan z depresijo in samomorom. Ko je njegova raven v možganih nizka, je verjetnost za samomor in agresijo zelo visoka. Tripotofan je aminokislina, iz katere se razvije serotonin. Užiti ga moramo s hrano, zato ga dobimo premalo, če jemo hrano, ki na primer temelji na koruzi (koruzna moka, koruzni škrob,…).

Tirozin je prekurzor za epinefrin, norepinefrin in dopamin. Če ga užijemo premalo, smo nagnjeni k depresijam in preobčutljivi za stres.

Vitamini Niacin (vitamin B3) je pomemben, saj tvori energijsko pomemben NAD. Ob pomanjkanju tega vitamina so pogosti simptomi duševnih bolezni. Zaradi pomanjkanja vitamina B3 se lahko razvije tudi shizofrenija. Vitamini C,D,E,K,A in B ter karotenoidi so povezani z mnogimi vedenjskimi težavami, če so v pomanjkanju.

Pomanjkanje vitamina B1 vodi v bolezen beriberi, ki vključuje simptome, kot so nespečnost, depresija, težave s spominom, kronična utrujenost in sprememba osebnosti. Če pojemo preveč ogljikovih hidratov, pride do pomanjkanja vitamina B1 v našem telesu.

Raziskava najstnikov v ZDA je pokazala, da jim kar 60% primanjkuje železa, 57% vitamina A, 43% vitamina C, 39% vitamina B1, 30% proteinov in 16% riboflavina.

V New Yorku so opravili raziskavo na 1,1 milijona otrocih in opazovali ali ima lahko 1 multivitaminska tableta na dan (in odstranitev nekaterih prehranskih barvil) vpliv na CAT rezultate (test kognitivne sposobnosti). Prvo leto so dodali le vitamine in odstranili le nekaj prehranskih barvil, drugo leto so odstranili še nekaj barvil več, tretje leto niso spremenili ničesar in četrto leto odstranili še nekaj drugih prehranskih dodatkov (na sliki lahko vidite, kako so se rezultati v štirih letih izredno izboljšali). Pomanjkanje vitaminov pa ne potrebuje biti izredno veliko – že zelo majhne spremembe imajo velik učinek.

Tucker et al je 1990 ugotovil, da pomanjkanje tiamina in riboflavina vpliva na slabše delovanje nevropsiholoških poti in spremeni EEG vzorce. Pri študiji na 260 odraslih, starosti nad 60 let so spoznali, da vitamin C, riboflavin, vitamin B12 in folna kislina vplivajo na učenje konceptov (angl. concept learning). Karoten se je izkazal za pomembnejšega kot vitamin A.

2016-01-05 (2)

Alergije možganov

Mnogi mislijo, da se alergije na hrano pojavljajo le v obliki trebušnih krčev, kožnih izpuščajev itd., a to ne drži. Alergije so lahko povezane tudi z nevrološkimi učinki. Ko uživaš hrano, na katero si alergičen, se na to hrano odzove imunski sistem. Intenziven odziv imunskega sistema se odvije tudi v možganih; tam se sprostijo toksične snovi, vključno z glutamatom, in to nato sproži nevrološko disfunkcijo.

Simptomi so: zaspanost, otopelost, izguba orientacije, paranoja, blodnje, halucinacije, razdražljivost, bes, napadi panike, kriminalno vedenje in celo epileptični napadi. Ena od zanimivih bolezni, ki je povezana z možganskimi alergijami je shizofrenija. V eni raziskavi se je pokazalo, da je 88% shizofrenikov alergičnih na pšenico, 60% na mleko, 50% na koruzo in 100% na gliadin ali gluten. Ko so shizofrenike dali na dieto brez glutena, se je izkazalo, da so vsi ozdraveli – vse dokler niso užili hrane, ki je vsebovala gluten (takrat so spet postali shizofrenični).

Zanimivo je tudi to, da ljudje naravnost hrepenijo po hrani, na katero so alergični. Podobno se dogaja pri otrocih, ki so jim prevečkrat vbrizgali cepiva (vodi v ADD, ADHD, avtizem itd.). Ko cepijo otroka, se ne aktivira le imunski sistem telesa, temveč tudi imunski sistem možganov, prav tako kot pri možganski alergiji, le da se ta pri cepljenju ne mora umiriti in to nato vodi v razvoj možganskih disfunkcij.

Mnogi ljudje, ki imajo alergije na živila, so pogosto tudi hipoglikemični.

Katera živila so alergogena? – kravje mleko – pšenica – koruza – kava – jajca – krompir – arašidi – soja.

Maščobe

Prekomerno uživanje živalskih maščob negativno vpliva na delovanje možganov (slabše pomnjenje in priklic iz spomina). Omega -3 maščobne kisline pa po drugi strani pomagajo zdraviti depresijo, izboljšajo spomin in lajšajo razmišljanje. Celo izboljšajo shizofrenijo. Težava pri živalskih maščobah je, da se v njih nabirajo pesticidi, industrijske snovi in herbicidi. Nizke ravni DHA v možganih so povezane z nasilnim vedenjem (alkohol znižuje raven DHA v možganih). Svinec močno povečuje nasilno vedenje, samomorilnost in mladostniško delikventnost.

Kaj vse vpliva na naše možgane?

Dobro je jesti zdravo hrano. – Pomembno je razmerje maščob omega-6:omega-3! – Ogljikovi hidrati – Beljakovine – Sadje in zelenjava

Vnost antioksidantov: – Vitamini – Minerali – Flavonoidi – Thioli

Pomembno je ravnovesje hormonov: – testosteron – estrogen (če se ga nadomešča, naj bo naraven in ne sintetični!) – ščitnični hormoni (obvezno spremljati, še posebej v nosečnosti, saj je pomembno za otrokovo zdravje).

Čim bolj zmanjšati strupe iz okolja: -aluminij – živo srebro – svinec – kadmij – fluor – mononatrijev glutamat – aspartam – pesticidi – herbicidi – industrijska topila – prehranska barvila – pretirano cepljenje.

Avtor: ekoslovenija

Vir: sxc.hu

 

Komentiraj objavo