Savna in njeni pozitivni učinki na telo
Najboljša metoda pospešitve izločanja strupenih snovi iz organizma
Izba, v kateri vroč zrak odpira pore in znojne kapljice tečejo po telesu, je že dolgo znana kot najboljši način pospešitve izločanje strupenih snovi iz organizma. Zmanjša se tudi živčna napetost in poveča obrambna sposobnost organizma. Čeprav besedo savna povezujemo z znojenjem in ni starejša od 200 let, dobiva v deželah širom po svetu vse več privržencev, ki tod najdejo počitek in mir v popolnoma naravnem odnosu med lastnim golim telesom in golim, razbeljenim kamnom. Dandanes si skoraj ne moremo zamisliti več dobrega hotela brez savne, kakor tudi nihče več brez nje ne gradi športnih objektov, fitnes centrov, lepotnih salonov, zdravilišč in toplic. V razvitih državah Evrope in v ZDA ima savno marsikdo kar doma, bodisi v garaži bodisi v kleti.
“Give me a fever and I can cure any disease.”
-Hippocrates
“Sauna is a poor-man drugstore.”
-Ancient Finnish saying
Savna kot obredno čiščenje
To nenavadno delovanje toplote in pare so ljudje poznali že v antiki, vendar so jo v začetku uporabljali za obredno čiščenje. To obredno čiščenje pa je bilo tako ugodno, da se je spremenilo v higiensko navado oziroma terapijo proti slabemu krvnemu obtoku, nervozi, boleznim kosti in bolečinam. Antični moški so želeli biti fit, mentalno in tudi fizično.
Tudi pri Aztekih je bil odhod v »izbo za znojenje« vrhunec religioznega obreda, pri katerem so se moški čistili strupov in zlobnih duhov, ženske pa so parno kopel uporabljale v času porodnih popadkov za sproščanje mišic.
Najdbe v Pompejih dokazujejo, da so se tudi Grki in Rimljani sproščali v vroči pari pri temperaturi 40 do 60°C in v ta namen gradili posebne prostore.
V Bizancu so jih začeli širiti in pretvarjati v družbena shajališča.
Šele Arabci in Turki so jih predelali v to, kar danes pojmujemo kot turška kopel oziroma turška savna.
V Evropi se je v srednjem veku, zlasti v alpskih predelih, v savni zbirala vsa družina. Tako so skrbeli za izločanje telesnih strupov in nabirali moči za boj proti boleznim. Za Fince je bila savna »sveti kraj«, kjer zdraviš dušo in telo hkrati. Kakor običajno, so se tudi tokrat Evropejci izkazali za zelo varčne in so v času, kadar savne niso uporabljali, v njej sušili sadje in zelenjavo.
Narodi južne Evrope so v glavnem uporabljali turško kopel z vročo paro. Te so tudi danes najbolj znane na Madžarskem in v Turčiji, medtem ko so se Rusi in Finci raje odločili za sproščanje ob vročem, bolj suhem zraku.
V Nemčiji je savna prebila led šele po olimpijadi leta 1936, ko so sijajne rezultate finskih atletov pripisali temu, da so v pripravljalnih programih redno uporabljali savno.
Savna je za Fince še danes svojevrsten naroden obred, ki vključuje tudi skakanje v ledeno vodo.
Znoj na obrazu in po celem telesu
Že davno nazaj so ljudje cenili koristne učinke potenja. Tudi danes medicina potrjuje, da je znojenje zdravo. Vsakokrat, ko se telo segreje, se aktivira več kot tri milijone žlez znojnic, ki pri odrasli osebi izločijo od 5 do 60 gramov znoja. Skupaj z znojem se izločijo tudi nekatere pomembne substance, kot so elektroliti (zlasti natrij in kalij), mlečna in urinska kislina. Pri boleznih srca in ožilja izločanje znoja pripomore k temu, da se čezmerna količina natrija normalizira. S potenjem izgubljene elektrolite pa lahko nadoknadite s svežim sadjem in primernimi napitki.
Mlečna kislina je vsekakor glavni sovražnik telesne dejavnosti. Mišični strup, kakor ga včasih imenujejo strokovnjaki, povzroča telesno napetost in bolezni. Njeno izločanje preko znoja omogoča sproščanje mišic.
Urinska kislina zastruplja ledvice in povzroča obolenja. Kadar je organizem izpostavljen povišani temperaturi in vlažnosti zraka, se ta pospešeno izloča in varuje telo pred nastankom bolezni izločil.
Znojenje pri povišani telesni temperaturi, bodisi suhi bodisi s povišano relativno vlažnostjo, torej blagodejno vpliva na organizem. Pospešuje izmenjavo snovi, hkrati pa tudi na različne načine izboljšuje splošno zdravstveno stanje in počutje.
Pozitivni učinki savnanja:
• zaradi širjenja krvnih žil kri bolje oskrbi organe in tkiva s hrano in kisikom;
• skozi kožo, pljuča in ledvice se pospeši izločanje škodljivih in odpadnih snovi iz telesa;
• izboljšuje se delovanje limfnega sistema, kar ugodno vpliva tudi na zmanjševanje in odpravo celulita;
• visoka vlažnost pospeši čiščenje bronhialnih in zamašenih dihalnih poti; zato se parna kopel priporoča ljudem z bronhialno astmo in pogostimi prehladi;
• povečuje tudi število belih krvnih teles, kar izboljšuje imunski sistem organizma;
• poživlja delovanje srca in ožilja;
• parna kopel zmanjšuje arterijski krvni pritisk;
• blagodejno deluje na živčni sistem;
• zmanjšuje splošno fizično in psihično napetost;
• izboljšuje sposobnost koncentracije, lajša strahove in izboljša spanec;
• čisti kožo, ki hkrati postaja tudi prožnejša, svetlejša in dobi zdrav rožnat sijaj;
• zlasti parna kopel zmanjšuje akne in podobne nečistoče na obrazu in telesu;
Savna in hujšanje
Mnogo ljudi imajo zmotno prepričanje, da bodo s savnanjem shujšali. Savna ne topi maščob, čeprav je v postopku hujšanja za zdrave osebe zelo priporočljiva.
Avtorica besedila:
Manuela Pendl Žalek, inštruktorica fitnesa in aerobike, FŠ, AFA in ACE











Ja, to o hujšanju je dobro. Prejšnjič mi je res rekla kolegica, da gre v savno, ker mora malo shujšati. Kaj vse ljudje izjavijo in kaj vse bi naredili za kakšen kilogram manj.