Debelost je kronična presnovna bolezen

Debelost je psihosomatska in hkrati sodobna civilizacijska bolezen, kar je pridobitev današnjega načina življenja, ki ga mnogi preživljajo tako, da preveč jedo, se premalo gibajo in živijo nezdravo. Debelost je mogoče opredeliti z različnih zornih kotov in gledišč, vendar pa so si danes, zlasti medicinski strokovnjaki edini, da je debelost kompleksna, večvzročna kronična presnovna bolezen. Kar je po dolgih letih zmede med laiki in zdravniki leta 1997 potrdila tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Kljub temu da so se mnogi zaradi čezmerne teže in z njo povezanimi številnimi težavami obračali na zdravnike ter iskali razumevanje in pomoč, ti še niso poznali učinkovitih metod in postopkov za zdravljenje debelosti.
Debelost prizadene milijone ljudi po celem svetu in v devetdesetih letih so se zdravstvene službe začele zavedati, da ima že skoraj vsak drugi odrasli človek v razvitem svetu čezmerno telesno težo. Niso mogle tudi mimo dejstva, da se je samo v zadnjih desetih letih povečal delež debelih ljudi za 20 odstotkov, in da je debelost bolezen z vsemi značilnostmi epidemije. Tako so začele izvajati čedalje bolj učinkovite in kompleksne programe za zdravljenje debelosti in nevarnih spremljajočih bolezni, ki občutno poslabšajo kakovost življenja in znatno skrajšujejo življenjsko dobo.
Debelost je nekoč bila v modi
Kako zelo so kriteriji idealne postave odvisni od okusa časa, je več kot očitno. Vzemimo na primer baročne, zelo polne in čutne ženske, ki jih lahko občudujemo denimo na slikah priznanega slikarja P.P. Rubensa. Toda njihove bohotne obline danes ocenjujemo kot čezmerno težo. V času Marilyn Monroe je bila idealna postava tista z merami 95 – 58 – 90. Z angleškim modelom Twiggy pa je predstava o idealnem telesu prešla, v primerjavi z barokom, v drugo skrajnost. V modi je bila »fižolova prekla« in nič koliko je bilo primerov, ko so si ženske prizadevale s stradanjem doseči takšno postavo in so prav zaradi tega celo zbolele. Tudi ti časi so minili in marsikomu je odleglo. Pretirano suho telo že dolgo ni več moderno in tudi o idealnih merah petdesetih let večina žensk ne sanja več. Res še vedno obstaja nekakšen ideal postave, vendar je manj jasno orisan in ga lahko najbolje orišemo z besedicama »vitka in v formi«. Oba pojma sicer nakazujeta neko bolj ali manj določeno smer, vendar natančnejših norm ne predpisujeta, saj današnje pojmovanje idealne postave upošteva razlike med posamezniki. Mučiti samega sebe z raznimi dietami in stradanjem je, kot da bi delali proti telesu in ne z njim. Zraven lepega telesa in postave pa nam je cilj doseči tudi dobro počutje in ne bolezensko stanje hujšanja, ki bi ga lahko izzvale dalj časa trajajoče stroge diete.
Vse preveč ljudi ima čezmerno telesno težo
Vemo, kako težko je shujšati:«Če želiš izgubiti odvečno telesno težo, zmanjšaj število zaužitih kalorij in redno vadi.« Slišati je preprosto, a zakaj je večina ljudi pri hujšanju neuspešnih?
Zdravstvene službe v razvitem svetu so po nekaj let trajajočem vse glasnejšem opozarjanju vendarle dojele, da je debelost čedalje večji zdravstveni problem, ki finančno izjemno obremenjuje zdravstveno službo (v ZDA kar 8% celotne vsote, namenjene zdravstvu, porabijo za zdravljenje bolezni, ki so posledica debelosti), in da se bo treba v prihodnje sistematično spoprijeti z njenim zdravljenjem ter preprečevanjem.

Leta 2000 je bilo ugotovljeno, da je v Sloveniji kar 40% ljudi prekomerno hranjenih in 21% predebelih.

Kdaj govorimo o debelosti?
Včasih je bila debelost definirana kot vsaka teža, ki je za 10 odstotkov ali več presegala idealno težo. Idealne teže so bile definirane v tabelah, ki so se uporabljale pri zdravnikih, zdravstvenih službah, zavarovalniških družbah,… in so se med seboj precej razlikovale. Tako se bolniki v poplavi podatkov marsikdaj niso znašli. Ko gre za zmedo, pa se rado dogaja, da so hujšali in živeli v prepričanju, da so predebeli, tisti, ki to niso bili, predebeli pa so se pogosto tolažili, češ da gre pri njih samo za povečano težo zaradi težkih kosti. Danes je zmede pri določanju optimalne telesne teže manj, saj so sprejeta natančna stališča in navodila o tem, kako jo določati.