Gensko spremenjeni organizmi …

Zakaj je veliko ljudi, tudi strokovnjakov, proti uporabi GSO v kmetijstvu in prehrani?

• Ker jih skrbijo nepredvidljivi stranski učinki, ki jih lahko ima prenašanje genov iz enega organizma na drugega (predvsem možnost alergijskih reakcij zaradi sinteze novih beljakovin, ki jih telo ne prepozna).
• Ker so gensko spremenjeni organizmi nekaj, kar v naravi ni možno.
• Ker se gensko spremenjene rastline razmnožujejo med seboj in oplojujejo tudi običajne rastline, s tem pa je ogroženo semenarstvo in ekološko kmetovanje.
• Ker so ti procesi neobvladljivi, saj cvetni prah in semena veter raznaša kilometre daleč.
• Ker škodljivi učinki GSO na človeka niso raziskani!
• Ker imajo od GSO koristi samo in izključno proizvajalci GSO, kmetje in potrošniki nimamo nikakršnih koristi.
• Ker se človek ne bi smel igrati Boga.

Ali zauživamo hrano z GSO?

Po pravilih mora biti gensko spremenjena hrana označena. Vendar ni potrebno označevati vsebnost aditivov iz gensko spremenjenih (GS) rastlin. Tako je npr. soja lecitin v čokoladi lahko narejen iz GS soje, pa tega ne vemo. Prav tako lahko pecivo in omake izdelujejo iz GS soje.

Pri juhah, omakah in picah pogosto uporabljajo GS paradižnik.

Margarina je lahko narejena iz olja GS ogrščice….

Posredno GS hrano zauživamo tudi preko mesa, mlečnih izdelkov in jajc.

Naša zakonodaja dovoljuje, da se GSO uporabljajo v prehrani živali, proizvodov živalskega porekla pa ni treba označevati.  Tako slovenske mešalnice krmil uporabljajo predvsem GS sojo, kajti  ta  predstavlja skoraj celotno svetovno proizvodnjo soje.

Tudi encimi, ki se uporabljajo v živilih kot pomožna tehnološka sredstva  pri proizvodnji kruha, žganja, piva, sadnih sokov, sira, majoneze …, so izdelani s pomočjo genskega inženiringa (60% encimov). Nekateri v tem vidijo nove, skrivne povzročitelje alergij.

GSO in zdravje

Tega, kako uživanje GS rastlin učinkuje na človeško zdravje, ne preverjajo nikjer na svetu!  Znanstvene raziskave o dolgoročnih učinkih GSO na zdravje ljudi niso bile opravljene, opravljenih pa je bilo nekaj raziskav na živalih. Avstrijci  so ugotovili, da imajo miši hranjene z GS koruzo manj potomcev.  Prav tako so miši hranjene z GS grahom (odpornim proti graharju in herbicidu) zbolele za vnetnimi  bolezni mi dihal, zato so v Avstraliji prekinili raziskovalno delo z GS grahom. V Angliji so v letu 1995 začeli raziskave vpliva GS rastlin na živali. Raziskovalec  dr. Arpad Pusztai  ugotovil, da krompir z genom zvončka pri poskusnih podganah povzroča oslabljen imunski sistem. Izjavil je, da GS krompirja ne bi zaužival, ker je zdravju nevaren.  Zato je dobil javno priznanje in hkrati odpoved  službe. Podobno se je zgodilo še vrsti znanstvenikov.

Zakaj takšna gonja, če gre za »popolnoma  varno« hrano?

Dejstvo je, da se je v obdobju 10 let proizvodnje GS rastlin, število alergij podvojilo. Alergije izzivajo nove tehnične beljakovine, ki so telesu tuje in nikoli niso obstajale v verigah prehranjevanja.   Še hujši je nenehni porast imunosti na antibiotike, pri čemer GS hrana igra veliko vlogo.

Dr. Stanley Ewen je objavil rezultate, da prehrana z GS hrano povzroča na poskusnih živalih poškodbe na vitalnih organih: želodcu, ledvicah, vranici, ščitnici in možganih. S tem je podprl dr. Arpada Pusztaija.  V letu 1999 je te raziskave  podprlo še 22 znanstvenikov in zahtevalo javno objavo rezultatov.

Kako nepredvidljivo je prenašanje genov pokaže naslednji primer: v GS krompir so vnesli gen lešnika, tako da je oblikoval GNA lektin, ki ima insekticidni učinek. Sam lektin iz lešnika sesalcem ni škodljiv,  večje količine lektina iz GS krompirja pa so za sesalce toksične, zato predvidevajo, da je ob prenosu DNK prišlo do sprememb v GS krompirju. Vnos tujih genov v kmetijske rastline lahko povzroči pojav novih strupenih snovi ali nevarno koncentracijo sicer nenevarnih snovi, ki jih najdemo tudi v poljščinah, pridelanih na klasičen način!

Kdo ima koristi od GSO?

Izključno samo proizvajalke GSO. Največja med njimi je ameriška družba Monsanto (90% tržni delež), ostale so: BASF, Bayer, Syngenta.

Syngenta je sicer švicarsko farmacevtsko podjetje, vendar  Švica ni nikoli dovolila uporabe GSO niti v kmetijstvu, niti v prehrani. Syngenta je tudi proizvajalka zelo strupenega pesticida Atrazina, ki ga je Švica prva prepovedala uporabljati. Švicarji  že vedo zakaj! Običajna praksa je, da korporacije razvijejo GS rastline, ki so odporne na herbicid, ki ga tudi same proizvajajo. Patentirano imajo vse: seme, rastline in njihovo potomstvo ter pesticide, brez katerih GS rastline ne uspevajo.  Kmet ne more več sam odločati niti o prodaji pridelka.  Samo 1% genskih sprememb je bilo doslej usmerjenih v doseganje značilnosti, ki bi potrošniku prinesla koristi (npr. boljša ali bolj uravnotežena hranilna vrednost pridelkov.)

Prejšnjič:

[intlink id=”gensko-spremenjeni-organizmi-gso” type=”post”]Gensko spremenjeni organizmi v kmetijstvu in prehrani[/intlink]

Naslednjič:

Kaj lahko naredimo sami?

Avtorica besedila:

Tamara Urbanič

Viri in dodatne informacije:

Inštitut za trajnostni razvoj

Zveza potrošnikov Slovenije

knjiga Gensko spremenjena hrana, založba Didakta

revija Biodar št.3/2006

Kmečki glas št.7/2009