Kakšen je življenjski slog Slovencev?
Na drugem kongresu športne rekreacije konec leta 2001 je bilo ugotovljeno, da se je v letu 2000 več kot polovica, natančneje 55,4% Slovencev, od tega 44,1% moških in kar 63,2% žensk, ne ukvarja z nobenim športom oziroma je telesno popolnoma nedejavnih in živi nezdravo. Le malo manj kot 3% Slovencev je bilo telesno dejavnih vsak dan, skoraj 4% štiri do šestkrat na teden in skoraj 11% Slovencev je bilo telesno dejavnih dva do trikrat na teden. Sicer se je delež neaktivnih Slovencev v letu 2001 izboljšal za približno 6%, pa vendar je še vedno zaskrbljujoč.
Na Inštitutu za varovanje zdravja so z raziskavo v letu 2000 ugotovili tudi, da v Sloveniji redno pije 48% odraslih oseb in da je s pitjem alkohola ogroženih 35% odraslih moških in 11% žensk, zaradi česa je posredno ogroženih tudi veliko slovenskih družin.
Dr. Rugelj pa opozarja, da alkoholizem, narkomanija, požrešnost z debelostjo, zakajenost in zaležanost utegnejo usodno vplivati na obstoj našega naroda. Pravi tudi, da bomo ob vsaj enodnevnem opazovanju ljudi na plaži ugotovili, da večina ljudi sploh ne plava, temveč se kvečjemu občasno namaka. Velika večina odraslih se nezdravo izpostavlja soncu, lenari, bere tabloide, kadi in žuli pivo. Komaj pet odstotkov se jih resno posveti plavanju. Zreli in modri so po njegovem mnenju tisti, ki na morju vsak dan, vsaj dvakrat po pol ure, intenzivno plavajo, drugi pa so »izgubljenci«, ki zapravljajo čas in denar, se dolgočasijo in iščejo omamo, ugodje in samopozabo…
Avtorica besedila:
Manuela Pendl Žalek, inštruktorica fitnesa in aerobike, FŠ, AFA in ACE
Center za promocijo zdravja, tel: 070/730-166; e-mail: manuela.zalek@siol.net
(4 glasov, ocena: 4.75 od 5)
Ozaveščenost in spoznanje o nujni skrbi za telesno aktivnost je vedno bolj prisotna v zavesti posameznika in družbe. To lahko prispeva perspektivi v vseh sferah družbenega življenja.
Tudi družbena odgovornost delodajalcev bi lahko pomno prispevala k zdravemu in dobremu počutju zaposlenih.
Helena, se strinjam. V tujini že v mnogih podjetjih uvajajo ure za rekreacijos vojih zaposlenih – bodisi, da imajo “telovadnico” kar v svoji poslovni stavbi, bodisi, da jim to omogočijo s plačilom vstopnice (mesečne, letne,…). Korak je bi narejen celo dalje – tudi zavarovalnice se ugotovile, da zdravi in vitalni ljudje dalj časa plačujejo svoje zavarovanje in od njih “terjajo” manj denarja za svoje zdravljenje, preživijo manj časa na bolniški ipd. – zato so uvedle posebne popusti pri sklepanju življenjskih zavarovanj za osebe, ki lahko kakorkoli dokažejo, da so redno telesno dejavne v kakšnem klubu, športno rekreacijskem centru, fitnes centru, ipd. Morda ideja za naše zavarovalnišek družbe.
Kaj pa, če se s telovadbo ukvarjaš sam? Malo potelovadiš, pa je to to. Kolikor mi je znano, pa pri nas odmor porabijo za cigareto, kar je ravno nasprotno od zgoraj omenjenega.